Možganska telovadba vaje
Splošno

Učenje s pomočjo čutov

Abstraktne koncepte v glavnem obdelujemo v možganih, a ne moremo zanikati, da se pri tem včasih poslužujemo tudi nekaterih bližnjic ali pomoči. Pomislimo recimo na otroka, ki pri seštevanju manjših števil uporabi svoje prste. Tudi pri učenju abstraktnih vsebin so namreč čuti nadvse uporabni, kar je pametno izkoristiti. Ni treba, da je učenje le možganska telovadba, vaje so lahko tudi interaktivne in zanimive, če vključimo čutila.

Metoda VAK

Pri učenju si lahko pomagamo z različnimi čutili, metoda VAK vključuje tri – vid, sluh in tip. S tem pokriva tudi glavne skupine ljudi, ki bodo ugotovili, da se najlažje učijo prav s pomočjo enega od teh čutov. Še vedno je seveda zelo pomembna vloga možganov, tako da je učenje v vsakem primeru nekakšna možganska telovadba, vaje pa lahko nekoliko prilagodimo tako, da si pri učenju pomagamo s čutili.

Tisti, ki se najlažje učijo s pomočjo vida, bodo radi brali in opazovali, morda si bodo problem narisali ali pa ga skušali rešiti kar z vizualizacijo v mislih. Pri učenju s pomočjo sluha gre običajno za poslušanje vsebine, lahko pa tudi za kakšno bolj kreativno obliko, recimo učenje s pomočjo glasbe ali asociacije učne vsebine z določenimi zvoki. Tip pa pomaga tako, da posreduje edinstvene informacije, ki jih drugače ne moremo pridobiti. Če nekaj primemo v roke in dobro pretipamo, dobimo bistveno več informacij, ki se tudi bolje vtisnejo v spomin.

Metoda VAK pokriva vse te možnosti pri učenju. Do neke mere so čuti pri učenju samostojni, a vedno je prisotna tudi določena kombinacija. Najboljši bo učinek, če bo služila za osnovo možganska telovadba, vaje pa dopolnimo z raznolikimi čutnimi dražljaji. Vsak mora zase ugotoviti, katera možnost mu najbolj odgovarja, včasih pa je pametno pri učenju aktivirati kar vse čute. Končni namen pa je seveda v kar se da učinkovitem sprejemanju informacij.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *